
Tradicionalno dobri požirki
Na podeželju okusite domače žganje ali liker
V gostilnah in restavracijah lahko užitke dopolnite z izbranimi žganimi pijačami z zaščitenim poreklom.
Slovenski brinjevec, Dolenjski sadjevec in liker Pelinkovec imajo geografsko označbo zaščiteno v EU, Kostelska rakija, Brkinski slivovec, Gorenjski tepkovec in Kraški brinjevec imajo slovensko zaščito geografske označbe.
Brinove jagode
Foto: iStock
Za liter kraškega brinjevca, svetovno edinstvene pijače, je potrebnih kar osem kilogramov brinovih jagod!
Kralj slovenskih žganj je brinjevec, destiliran izključno iz strtih brinovih jagod (ne namočenih v druga žganja!). Po večtedenski fermentaciji jagod brinja sledi dvakratna destilacija in nato šestmesečno zorenje. Z leti se njegov okus le še izboljšuje. Pozor: brinjevec ima povsem drug značaj kot povsod dostopen gin!
Slivovec in sadjevci so značilni za območja z odličnimi pogoji za pridelavo sadja
Med posebnimi sadjarskimi območji so Brkini z Brkinsko sadno cesto in z izjemno tradicijo žganjekuhe.
Jabolka in »češplje” z Brkinov, gričevnate pokrajine na jugozahodu Slovenije, so že v 19. stoletju zbujala pozornost na svetovnih razstavah v Parizu in na Dunaju. Slive oz. avtohtone sorte češpelj, ki rastejo na terasah in robovih brkinskih njiv, so bistvo odličnega brkinskega slivovca z geografsko označbo. Žganje ima prepoznavno cvetlico prijetnega vonja in okusa. Destilirajo ga na tradicionalen način v posebnih bakrenih brkinskih kotlih s kapo.
Avtohtone sorte sadja, predvsem iz ekstenzivnih travniških sadovnjakov, so tudi drugod po Sloveniji osnova za lokalno značilna žganja.
Dolenjski sadjevec
Žganje z zaščiteno označbo porekla in izrazito sadno aromo nastaja iz mešanice različnih sort jabolk, hrušk, sliv in češpelj.
Kostelska rakija
Naravno žganje iz avtohtonih sort jabolk, hrušk in sliv destilirajo na območju regijskega parka Kočevsko-Kolpa.
Gorenjski tepkovec
Destilat iz hrušk stare sorte tepka (moštnica), ki jo je mogoče najti tudi v kulinariki Alpske Slovenije, okušajte na Bledu.
Žganja in likerje pripravljamo povsod – iz sestavin, ki so značilne za lokalno okolje
Sadna žganja, vinska žganja, žganja iz grozdnih ali sadnih tropin plemenitimo z izbranimi naravnimi sestavinami.
Pelinkovcu z zaščiteno geografsko označbo značilni okus daje izvleček zeli pelina (Arthemisia absinthia). Ker pomirja razburjen želodec in je imenitno krepčilo, ga pripravljajo tudi slovenski zeliščarji. Med likerji z visokimi ocenami so tudi druge grenčice iz različnega nabora zelišč, orehov liker, medeni liker in mnoga druga.

Pelinkovec
Foto: iStock
Znamenite pijače, ki poudarjajo značaj posameznega območja, imajo certifikate lokalnih kulinaričnih znamk
Najboljša lokalna žganja in likerje pogosto najdete tudi v prodajalnah lokalnih turistično informacijskih centrov.
Na potepu po Sloveniji bodite pozorni na znamke , ki združujejo z gastronomijo povezane značilnosti.
– Pod znamko Okusi Kamnika najdete rušovc. Žganje iz vršičkov in storžev ruševja z dodanim sladkorjem in medom je posebnost s pastirskih planin, ki zori na soncu dva meseca.
– V znamki Idrija izbrano je geruš – stara pelinova pijača, ki so jo nekoč pili rudarji rudnika živega srebra
– Znamka Okusi Rogle vključuje tudi na Pohorju priljubljen borovničevec in več vrst drugih zeliščnih pijač z žganjem
Slovita Pleterska hruška
V Kartuziji Pleterje cele hruške dozorijo v steklenici – na drevesih v sadovnjaku, nato jih zalijejo s hruškovim žganjem.
Žganjice z medom
V čebelarski Sloveniji so priljubljena medena žganja oz. žganja z medom in medeni likerji.
Žganje
Foto: iStock
Na oglede, pokušine in nakup se odpravimo v destilarne in žganjarne
Izbrana žganja in likerje poiščite v specializiranih prodajalnah, njihov značaj spoznavajte tam, kjer nastajajo.
Kako je nastalo krepčilo, ki vam ga ponudijo na turističnih kmetijah ali v planinskih kočah , in kje so vzgojili ali nabrali sestavine zanj, vam bodo gostitelji radi razkrili. Z malo sreče vam bodo pokazali tudi kotel za žganjekuho. Na oglede in degustacije pa se odpravite k žganjarjem, ki ponujajo tudi doživetja.
Krucefix v Tržiču
V Alpski Sloveniji si lahko ogledate nastajanje prvinskih žganj in likerjev – tudi iz smrekovih iglic in smole
Hiša Marinič v Brdih
Tam, kjer zorijo odlične češnje, okušajte češnjevo žganje in likerje v destilarni z ogledi in degustacijami.
Berryshka na Dolenjskem
Destilarna naravnih žganj in zanimivih sadnih likerjev vabi na vodene oglede ter v Berrybar, čokoladnico in butično trgovino.
Prekmurski Lovenjakov dvor
Na severovzhodu v sklopu turistične domačije z gostilno in kletjo deluje Žganjarna Sv. Štefan z degustacijami za najavljene goste.
Špacapanova hiša na Krasu
Degustacijo kraških dobrot v Komnu zaokrožite s pokušino žganj iz jagod terana z dodatki sadja. Nekatera zorijo več let.
