RestavracijaAltrokè

Ime Altrokè povprečnemu Slovencu ne pomeni nič, še manj pa tujemu obiskovalcu, a je nepogrešljiva popotnica debat primorskih Slovencev. Altrokè pomeni zagotovo, z njim pa v istrskem narečju ljudje izražajo hvaležnost in potrditev.

Restavracija je tudi družinska zgodba. V istrski vasi Plavje, tik ob meji z Italijo, ima družina Čok vinograde in oljčnike, ki jih skupaj obdeluje pod taktirko strica Danimirja. Tako goste na mizah restavracije pričaka njihovo domače odlično oljčno olje in kis, ki ga pridelujejo iz grozdja sorte refošk. Meni je sestavljen iz svežih sezonskih sestavin, tudi z domačega vrta Čokovih, in nekaj tipičnih surovin, kot so govedina boškarin, kraški pršut in številne druge specialitete, ki jih lahko ponudi le ta regija.

Nona Lidija je imela v šestdesetih letih gostilno, kjer so stregli tudi doma narejene torteline. V Altrokeju ohranjajo to tradicijo, saj sami izdelujejo testenine, ki jih spreminjajo glede na sezono. Poseben poudarek dajejo tudi mesnim jedem iz boškarina, avtohtonega istrskega goveda, kot so lička ali jezik pa ragu iz boškarina ali pa boškarinova goveja juha.

Družina Čok stremi predvsem k uporabi pridelkov iz njihovih krajev: od suhih mesnin, mlečnih izdelkov in seveda vina, oljčnega olja, žganic. Tudi dišavnice, kot sta rožmarin in timijan, gojijo sami. V restavraciji sami pečejo tudi kruh in focaccie. Radi se pohvalijo tudi s slaščičarjem Carlom, ki prihaja iz Rima in ustvarja izvrstne sladice.