
Nabrano v naravi
Ustvarjamo vrhunske okuse v sodelovanju z razkošno naravo
V eni od najbolj zelenih držav na svetu nam narava ponuja obilo posebnosti, ki jih radi vključujemo v svojo kuhinjo.
Blizu morja iščemo divje šparglje in tartufe, v gozdovih gobe in raznotere gozdne sadeže, v vlažnih sencah čemaž, na travnikih začimbe, dišavnice ter regrat, ki je po vsej Sloveniji spomladi nepogrešljiva divja solata.
Foto: Tomo Jeseničnik
Nabiramo vse, kar je užitnega, okusnega in sploh živahno zelenega, z vrtninami se pa tudi ne skregamo.
Dario Cortese, poznavalec divje hrane
V naravi nabiramo le tiste samonikle užitne rastline, ki jih res dobro poznamo! Zaradi njihovega ohranjanja in ponovne rasti nikoli ne naberemo vseh na rastišču. Spoštujemo predpisane omejitve. Naberemo lahko do dva kilograma gob, do dva kilograma posameznih gozdnih sadežev in do en kilogram čemaža oz. zelnatih rastlin.
Po okuse iz narave gremo k odličnim chefom, na tržnico in na gostoljubno podeželje
Poznavalci vedo, kje nabrati samonikle dobrote, drugi v njih uživamo, ko nam jih ponudijo na krožniku.
Spomladi so marsikje dnevi divjih špargljev, jeseni se gre v lov na tartufe. Kdaj je čas za regrat in čemaž, kdaj rastejo gobe, kdaj zorijo gozdni sadeži in kdaj je pravi čas za kostanj, lahko odkrivate na tržnicah po vsej Sloveniji. Na dobrote iz divjine opozarja sezonska ponudba v restavracijah in na turističnih kmetijah.
Nekateri kuharski mojstri, kot je Ana Roš , radi bogatijo svoje jedi s posebnostmi, ki jih sami naberejo – pogosto kar v bližini svojih kuhinj! Presenetijo s cvetovi užitnih rož in marsičesa, kar so na lokalnem območju nabirali predniki.
Na turističnih kmetijah sta npr. bezgov sirup in solata iz regrata del običajne ponudbe.

Mesec divjih okusov Krasa
Sveži mladi poganjki divjih špargljev so pomladna delikatesa Mediteranske in Kraške Slovenije. Aprila obiščite Divje okuse Krasa.

Lov za istrskim zlatom
V Slovenski Istri vse leto okušajte jedi s tartufi. Ko je čas za lov nanje, vam lahko prava poznavalka razkrije njihove skrivnosti.

Dobro v planinah
Slovenija je dežela navdušenih gobarjev. V večini gostiln in planinskih koč je poleg goveje juhe običajno na meniju tudi gobova juha.
V deželi gozdov uživamo v gobah, gozdnih sadežih in plodovih dreves in grmov
Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi – z gozdovi je poraščenih več kot 60 odstotkov ozemlja.
Tu raste več kot 500 vrst užitnih gob! Posebej priljubljena sta jesenski goban ali jurček (Boletus edulis) ter lisička (Cantharellus cibarius). Divje gobe so sestavina tipičnih jedi , kot sta npr. bograč in pohorski lonec, z njimi pripravljamo frtalje in druge jajčne jedi. Od julija do oktobra se vrstijo gobarski prazniki.

Pohorski lonec
Foto: Tomo Jeseničnik
Spomladi okušajte čemaž, zgodaj poleti gozdne jagode in borovnice, kasneje maline in robide, jeseni kostanj
Gozdni sadeži in plodovi pestrijo slovensko kuhinjo vse leto, saj znamo iz njih ustvariti odlične shranke.
Čeprav so dobrote iz narave najboljše sveže, lahko njihovo moč in okus spoznavamo kadarkoli. Čemaž, ki naj ga, zaradi nevarnosti zamenjav s strupenimi rastlinami, nabirajo le poznavalci, lahko poskusimo v pestu ali v oljčnem olju. Jagodičevje lahko uživamo posušeno in v marmeladah. Jeseni si v mestih roke grejemo s pečenim kostanjem.
Foto: Tomo Jeseničnik
Če hočemo biti nabiralci, bodimo poznavalci in spoštujmo gozdni bonton!
Več kot deset odstotkov Slovenije, prve države z nazivom Globalna zelena destinacija, predstavljajo zavarovana območja, skoraj štirideset odstotkov ozemlja je varovanega v okviru Nature 2000.
Ko gremo po okuse v naravo, upoštevajmo gozdni bonton, ki med drugim predpisuje:
– Pri nabiranju gozdnih sadežev ne uporabljamo pripomočkov, s katerimi bi lahko poškodovali rastlino, podrast ali gozdna tla.
– Pazimo, da ne nabiramo zaščitenih rastlin! Tudi druge rastline nabiramo selektivno – samo po nekaj rastlin na enem mestu.
– Nabiramo le gobe, ki jih poznamo. Uporabljamo košare z odprtinami, ne vrečk. Tudi strupenih gob ne brcamo!
– Držimo se uhojenih poti in ne motimo živali!
Zelišča za zdravje in kulinariko gojimo, a tudi nabiramo na neokrnjenih cvetočih travnikih
Iz njih kuhamo dišeče čaje, pripravljamo zdrave dodatke k prehrani in z njimi začinjamo izbrane jedi.
V pristni naravi še rastejo aromatične rastline, kot so materina dušica (Thymus serpyllum), dobra misel (Origanum vulgare), kraški šetraj (Satureja montana) in mnoge druge. Zeliščna doživetja vas čakajo v številnih krajih izjemne narave in zeliščnih vrtov.
Foto: Iztok Medja
Spomladi na travnikih nabiramo in na tržnicah kupujemo eno od najljubših divjih slovenskih solat
Regrat ni samo okusna, temveč tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika.
Regrat (Taraxacum officinale) je povsod rastoča zelnata travnica z značilno globoko narezljanimi listi, ki jih daleč od prometnih poti nabiramo spomladi, preden rastlina zacveti. Listi so bogat vir vitaminov in rudnin. Mlad regrat s krompirjem, jajci ali slanino velja za odličnega pomočnika v boju s spomladansko utrujenostjo.
