Đorđe

V kuhinji uporablja natančne, a nevsiljive tehnike. Hitro pečenje za intenzivnost, počasno kuhanje za globino in vlaganje za kontrast. Rezultat so jedi, ki delujejo uravnoteženo, iskreno in brez nepotrebnega zapletanja.

To prepričanje, da mora okus govoriti brez posrednikov, ni zgolj kulinarična pozicija, temveč način razmišljanja, ki ga je oblikoval skozi leta dela z resnimi sestavinami in brez odvečnega.

Njegovo kuhanje je utemeljeno na iskrenosti do surovine. Ne gre za to, da bi se izogibal tehniki, temveč za to, da tehnika nikoli ne postane namen sama po sebi. Vsak element na krožniku mora biti prepoznaven. Gost mora vedeti, kaj je na vilici, in ta prepoznavnost je zanj merilo kakovosti, ne pomanjkljivost.

Med vsemi sestavinami ima posebno mesto oljčno olje. Ne kot regionalna značilnost, temveč kot osebna konstanta, sestavina, ki jo Piperović razume kot rokodelsko orodje prve vrste, prisotno ne glede na sezono ali jedilnik.

Vrt za grajskim zidom, Grajski vrt, mu narekuje ritem dela bolj kot kateri koli jedilniški načrt. To, kar raste, določa, kaj se kuha. Sezona ni inspiracija, je pravilo. Ob tem redno sodeluje z lokalnimi pridelovalci slovenskega mesa, rib in mlečnih izdelkov, pri čemer ga zanima kratka pot in kakovost, ki se je ne da skriti.

Najljubša jed zanj ni točno določena. Pravi, da je najboljša tista, ki je pripravljena z resnim odnosom do hrane. V tem odgovoru je pravzaprav vse: Piperović ne kuha za učinek, kuha za gosta, ki se bo naslednjič vrnil.