Opok27: Na robu Slovenije, kjer se kosilo ob vinogradu zavleče v zajtrk

Slovenija je znana po vinskih poteh, med temi ena na videz neprekinjeno, kot zelena reka vinskih trt vodi proti Avstriji in čez mejo, prečka majceno naselje Jedlovnik, kjer sta Katja in Gregor Leber Vračko odprla butično posest, ki združuje vinsko klet, štiri sobe in restavracijo z razgledom na spokojne gričke in vinograde Zgornje Štajerske.

Mladi par je delal v Avstriji in Avstraliji, preden sta leta 2014 najprej prevzela vinogradništvo na Katjini družinski kmetiji Leber Vračko, leta 2018 pa se za stalno vrnila in lani odprla Opok27, povsem svoj in sodobni projekt, a še vedno tesno povezan s kmetijo.

Ko se iz Zgornje Kungote voziš proti meji, ugledaš na vrhu s trtami poraslega pobočja dve leseni stavbi čistih linij in prostrano, s soncem obsijano teraso pred njima, teraso tiste vrste, kjer se kosilo rado prevesi v večerjo in večerja nazadnje v – zajtrk, saj nekateri gostje rade volje sprejmejo ponudbo, da prespijo v eni od sob nad restavracijo.

Katja, nesojena pravnica, in Gregor, nekdanji nogometaš, v Opoku27, ki sta ga zgradila na temeljih stare vinačije, delata vse sama – on skrbi za vinograde, delo v kleti in kuhinjski del, ona, vedno nasmejana, je srce in duša prostora, tista, ki sprejme goste, jim streže ter jim pripravlja zajtrke in zaboje vina, ki ga kot po pravilu nosijo s seboj po hribu proti vozilom z registrskimi tablicami od Ljubljane do Dunaja.

Od avstrijskega vinotoča do lastnega posestva

Njen mariborski naglas je nezmotljiv, pojoč, lase ima spete v igrivo pentljo, ko se s krožniki v rokah urno pomika med mizami in razlaga jedi, ki odražajo regijo in vsebujejo lokalne sestavine. Krožniki se spreminjajo s sezonami, a eden ostaja stalnica iz časov, ko sta Katja in Gregor delala v vinotoču Knappenhof v Eichbergu na avstrijskem Štajerskem – štajerski vitello tonnatto.

Duhovit – in izjemno okusen – krožnik, ki je bil v Knappenhofu tako priljubljen med gosti, da sta ga preprosto morala obdržati. »Sicer bi bil revolt,« se zareži Katja. Namesto teletine Gregor uporabi svinjino, namesto tunine omake pa omako iz prekajene postrvi. Piko na i jedi dajejo ikre postrvi in bučno olje. Smo vendarle v srcu Štajerske in proizvodnje bučnega olja.

V restavraciji strežejo izključno sladkovodne ribe, vse od postrvi in smuča do jesetra in sulca, večinoma jih dobivajo iz Savinjske doline. Na mesnih krožnikih pa se bo znašlo vse od domače govedine in sosedovih pujsov do divjačine.

Po vinskih (peš)poteh

Vse, kar slišite s terase, je žvrgolenje ptic – in občasen pok ene od hišnih penin (modri pinot ali suhi muškat) ali »firecracker« pet nata zelenega silvanca, ki jih odpira hišni sommelier Jernej. Kadar ne dela v Opoku27, vodi vinske ture po okoliških kleteh.

»Prilagodim se gostu – če mu je ljubša klasika, ga peljem h klasikom. Če ima raje bolj odpičene, radikalne naravne vinarje, ga peljem k njim,« razlaga, medtem pa toči eno zadnjih steklenic maceriranega sivega pinota letnika 2016. Pešpoti med vinogradi ne manjka, pičla dva kilometra proč pa je morda največja turistična atrakcija tega območja – srce med vinogradi v lasti vinogradništva Šerbinek.

Katja pred nas postavi krožnik štrukljev s sezonskim čemažem in skuto, ki jo dela njena sestra Barbara na kmetiji. Kot Katja je tudi Barbara študirala pravo, a se je vrnila na družinsko kmetijo, kjer skrbi za mlečne izdelke, sir, skuto in jogurte, te v Opoku27 uporabljajo v kuhinji in strežejo za zajtrke.

Zajtrka res nočete zamuditi – kremasti jogurti, naravni ali sadni, domača marmelada, domač čemažev pesto, mali kolutki svežega kravjega sira z drobnjakom ali bučnimi semeni, Firbasov gosti hruškov sok, dimljena postrv, ki jo postrežejo s krhlji agrumov in postrvjimi ikrami, in prepeličja jajčka z bližnje kmetije, ki jih zabelijo z bučnim oljem.

Mamine delavnice venčkov in ročnih obrti

V organski posel je vpeta celotna družina, še posebej njuna mama Alenka, za katero se zdi, da je še posebej brez obstanka – medtem ko iz pečice jemlje domač zavitek z rabarbaro, nam razkazuje svojo delavnico, umeščeno v idilično 300 let staro kmetijo, krasijo pa jo stari železni likalniki in okrušeni kmečki lonci na okenskih policah.

Stene so polne vencev iz vejevja ter posušenega cvetja in žitnih klasov, na leseni mizi pa kupi in kupi slame, iz katere dela ekološke slamice kot alternativo tistim iz papirja, ki se tako hitro razcvetijo v pijači. Loti se vsega, kar ji pride pod roko, na primer pletenih jabolk, ki jih nadeva s sušeno poprovo meto, da še dolgo oddajajo pomirjujoč podeželski vonj.

Za goste Opoka27 in vaške gospodinje občasno organizira tečaje ročnih obrti, najdete pa jo tudi na vrtu pred domačijo, na krasni sončni zaplati zemlje, kjer se grmički cvetočih kozmosov mešajo z gredicami solate, redkvic in krompirja. Del pridelka, zlasti zelišča, vsakodnevno roma v Gregorjevo kuhinjo.