Vinska klet, ki je postavila Prekmurje na vinski zemljevid

Izzivi vročega Prekmurja

Prekmurje je drugi najmanjši vinorodni okoliš Slovenije. Le malokateri vinar je s svojimi vini prodrl izven meja okoliša.

Bolj kot po vinu je bil okoliš poznan po štorkljah, reki Muri in seveda prekmurski gibanici. Vina so se prodajala bolj lokalno, po okoliških gostilnah, Termah Lendava in Moravske Toplice.

A na najlepših obronkih Goričkega raste preko sto tisoč trt družine Polanič. Tiste prekmurske družine, ki je leta 2007 v Mačkovcih postavila povsem novo, sodobno klet za tradicionalno pridelavo vin Marof. Njihov cilj je bil jasen, želeli so postati najboljša vinska klet Prekmurja. Namero so hitro uresničili in danes so njihova vina poznana po celi Sloveniji in tudi tujini.

»Regija ponuja precej izzivov, »pravi Uroš Valcl, direktor, glavni enolog in partner v kleti Marof. »Je precej topla, saj so poletja vroča in suha – smo na robu Panonske nižine. Alkohol se hitro dvigne, zato je bil potreben prehod k finesi, moči imamo že dovolj. To nam je uspelo z zelenimi deli v vinogradu, zorenjem v večjih sodih prostornine 500-2000 litrov, da je vpliv soda čim manjši, s skrajšano dobo maceracije drozge. Obenem pa razmere zelo ugajajo modri frankinji. Potrebuje zelo suho jesen, da grozdje lahko poberemo v optimalni zrelosti«, poudari Valcl. V Prekmurju, najbolj suhem vinorodnem okolišu Slovenije, so ti pogoji najlaže doseženi. Prekmurje je odmaknjeno od večjih urbanih središč, vinogradi tukaj rastejo v povsem čistem zraku, v Marofu pa vinograde oskrbujejo po principih ekološkega vinogradništva.

»Iz vsake sorte poskusim povleči največ. Ne jih spreminjati, raje spremljati. Ključ je iskanje optimalnega donosa, optimalnega časa trgatve. Največ ‘posegov’ opravimo v vinogradu, v kleti samo odpeljemo reči do konca,« pojasni svoj pristop Valcl. »Vse velike stvari morajo biti zelo enostavne.«

Modra frankinja par excellence

Če se odpravite na obisk v Marof, boste Uroša hitro prepoznali. Postava košarkarja, rahlo rdečkasta brada z nekaj več sivih odtenkov. Uroš v Prekmurju opravlja pionirsko delo. Prekmurje postavlja ne samo na slovenski vinski zemljevid, temveč tudi na svetovnega. Njegov adut je modra frankinja , avtohtona slovenska sorta. Hitro je dobil mednarodne potrditve.

Modro frankinjo Mačkovci, Marof, letnik 2013 je med mednarodno srenjo najprej pohvalil legendarni angleški vinopisec Steven Spurrier, oče znamenite sodbe v Parizu leta 1976, ki je na svetovni oder postavila kalifornijska vina. V svoji mesečni kolumni revije Decanter ji je namenil 94 točk. Da Spurrierjeva pohvalna recenzija ni bila zgolj ena lastovka, je potrdil še najbolj znani švicarski kritik Rene Gabriel, ki je letnik 2015 ocenil z 19/20 točkami in zapisal »Z izjemnim potencialom, očitno brez konkurence ‘Modra frankinja – terminator’« ter ocenil, da bo najboljša med letoma 2030 in 2050!

Prekmurje je donedavna veljalo za vinorodni okoliš enostavnejših vin, danes pa lahko v Zürichu, Hong Kongu, Londonu in drugod po svetu uživajo vina z imeni posameznih leg: Kramarovci, Mačkovci in Bodonci. V Kramarovcih, ki so najhladnejši, prevladujejo vulkanska tla, vina pa so mineralna. V Mačkovcih prevladujeta kremen in glina, v Bodoncih, ki so obenem najtoplejša lega, pa prav tako kremen in glina.

Modra frankinja Mačkovci Marof je najdražja slovenska modra frankinja, po mnenju tujih in domačih kritikov verjetno tudi najboljša. Najbolje jo boste spoznali tam, kjer je bila »ustvarjena«, v Mačkovcih v Prekmurju. Na posestvu sredi vinogradov je na voljo velika osvetljena degustacijska soba, pokušina »cru« pa bo vsebovala tudi modro frankinjo Mačkovci. Med vikendom je na posestvu odprta gostilna, kjer se ob vinih Marof streže tipična prekmurska kuhinja kot so dödole – neke vrste krompirjevi žganci, prekmurska šunka in seveda prekmurska gibanica.