Prva slovenska zasebna hiša penin

Nogomet ali vino?

Prvi zasebniki v Jugoslaviji, ki so naredili penino po klasični metodi.

Janez Istenič je bil kot mladenič v življenjski dilemi. Ali naj nadaljuje svojo nogometno kariero in ostane vratar v NK Olimpija, kultnem klubu iz prestolnice Slovenije, ali naj se poda v vinske vode. Hvalabogu je prevladalo slednje. Tako so pri Isteničih leta 1968, ko je Janez odigral še zadnjo tekmo za Olimpijo, kot prvi zasebniki v Jugoslaviji pridelali peneče vino po klasični metodi. Poimenovali so jo po hčerki Barbari, ki se je rodila ravno na dan, ko so imeli prvo trgatev ter trgali laški rizling in rumeni plavec.

Če se boste do Isteničev pripeljali dovolj zgodaj zjutraj, boste lahko opazili, kako sončni žarki vztrajno in pronicljivo prebadajo zaspane meglice, ki se ležerno pomikajo po dolini. Pri pogledu na vinograde, ki se razprostirajo med 170 in 350 metri nadmorske višine, vam bo postalo jasno, zakaj je Janez po vrnitvi z izobraževanja v Šampanji rekel: “Tu bomo pridelovali penino, ker so lege, podnebje in trtni izbor taki, da dajejo idealno osnovo za dobre penine.”

Danes obdelujejo okoli deset hektarjev površin, določen del grozdja pa odkupijo od kooperantov. Glavne sorte so avtohtoni rumeni plavec, ki zvrstem doda sadnost in svežino ter mednarodna chardonnay in modri pinot, ki sta svetovno znani in nepogrešljivi sorti za pridelavo odličnih vin, narejenih po klasični metodi. S 150.000 buteljkami penečega vina so največji družinski pridelovalci penečega vina v Sloveniji. V kleti zori 500.000 steklenic.

Penine za vsak okus in za vsako počutje

Za svoje penine so prejeli na desetine slovenskih in mednarodnih priznanj, a v rokavu vedno znova skrivajo kakšnega novega aduta.

Peneča vina pridelujejo izključno po klasični metodi, kar pomeni, da sekundarno vretje poteka v steklenici. Vino pridelajo samo iz najboljšega samotoka, saj iz dveh kilogramov grozdja stisnejo zgolj za eno buteljko vina. Različne sorte in lege fermentirajo posebej, zato da lahko že v novembru izberejo, katero vino bo šlo v katero linijo ter skrbno pripravijo optimalne zvrsti, ki kažejo na tipičen hišni stil penin. Kot pravi Miha Istenič, Janezov sin, bodo v roku petih let začeli vse penine pridelovati popolnoma brez uporabe žvepla.

Pri Isteničih imajo penine za vsak okus. Penina Barbara še vedno predstavlja osnovno linijo in je zvrst laškega rizlinga, chardonnayja in rumenega plavca. Na kvasovkah odleži vsaj osemnajst mesecev. Penina No.1 je zvrst chardonnayja, rumenega plavca in modrega pinota ter odleži na drožeh tri leta. Prestižno linijo hiše predstavlja Prestige Extra Brut, ki je pridelan samo iz najboljših letnikov in na kvasovkah odleži vsaj pet let. Najbolj razvpita penina pri Isteničih pa je znameniti RP (rare passion), ki je narejen izključno iz lokalnega rumenega plavca. Miha si jo je omislil za svojih petdeset let, pridelali so vsega 1964 steklenic, kar je tudi letnik njegovega rojstva. Pri Wine Advocatu, reviji, ki jo je ustanovil znameniti vinski ocenjevalec Robert Parker, so penini namenili enaindevetdeset točk od stotih. To je odlično penino uvrstilo med deset najboljših penečih vin letnika 2009.

Pri Isteničih pa imajo poleg penin tudi veliko drugih domačih pridelkov. Balzamični kis pridelajo po starem italijanskem postopku in ga starajo v barik sodčkih. Za pokušino so na voljo tudi domači, dvajset let star vinjak, orehovec in žganje, narejeno iz grozdnih tropin.v

Pred desetletjem so prenovili idilično vilo, katere temelji so bili položeni že v letu 1740. Ponujajo vodene degustacije in ogled kleti. Po dogovoru pa boste lahko poskusili tudi lokalne gastronomske posebnosti. Tam se zlahka zadržite več dni in raziskujete lepote Bizeljskega. V okolici najdete neštete možnosti za pohodništvo, kolesarjenje, obiske lokalnih vinarjev in gostiln. Obisk restavracij Debeluh v Brežicah ali Repovža v Šentjanžu bo pokazal, kako lahko lokalne sestavine in tradicionalne jedi pripravijo na modern način. Ko se boste sprehajali po Bizeljskem, nikar ne pozabite na znamenite repnice, v mivko ročno vkopane kleti. V vaseh Brezovica, Bizeljsko, Pišece in Globoko jih lahko obiščete, nekatere so celo starejše kot 200 let.