Diši po praznikih

Praznično obložene mize Slovencev

V Sloveniji je mnogo praznikov povezanih tudi s hrano, najsi jih ta zaznamuje, so njej posvečeni, ali pa je gastronomija tako pomemben element praznika, da si tega brez hrane ne predstavljamo več.

Mesec obložene mize

Zadnji mesec v koledarskem letu je v Sloveniji pogosto imenovan kar veseli december. K prazničnem vzdušju pripomorejo tudi kulinarične dobrote, tiste tradicionalne, pa tudi takšne, ki se na mizah znajdejo le med decembrskimi praznovanji.

Slavja ob slovesu starega leta nikoli ne potekajo na prazen želodec, pravzaprav sta okusna in obilna hrana del praznovanja. Mnogo je šeg in navad, povezanih s hrano in pijačo v času veselega decembra, naj bo to priprava jedi oziroma živil ali pa uživanje le-teh. Predvsem izstopata dve skupini jedi, ki so za praznike še posebej pogoste. To so močnate jedi v obliki potic, pogač, štrukljev, gibanic, in pa mesne jedi.

Božični kruh ali orehova potica?

V skupini jedi, narejenih z moko, izstopa božični kruh, ki se v rahlo spremenjenih variantah in v množici različnih imen, npr. poprtnik, župnek, mižnjak … pojavlja po velikem delu Slovenije. Gre pravzaprav za obredni kruh, s krščansko simboliko vsebino in pogosto tudi podobo, ki izvira še iz poganskega časa ob praznovanju zimskega solsticija. Rahlo sladek in okrašen mlečni kruh iz bele moke je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu, družina pa ga je jedla na točno določene dneve po točno določenem ritualu.

A v sodobnih kuhinjah božični kruh pogosto nadomesti zvezda slovenske kulinarike, potica. Največkrat je to orehova potica, pa tudi lešnikova, medena, rožičeva, rozinova, mandljeva, ocvirkova in še kakšna. Poleg domačih piškotov, različnih štrukljev, gibanic in pogač se na decembrski mizi pogosto znajde tudi sadni kruh. To je slajša in sočna izpeljanka kruha, kjer v testo umešajo suho sadje, ponekod tudi orehe, lešnike, fige in še kaj.

Za novo leto ni dobro praskati s kremplji nazaj, ampak je bolje riniti z rilcem naprej!

Star pregovor, ki sporoča, da naj bo v prazničnem času na mizi svinjsko meso namesto perutnine, nam pravzaprav razkriva navade prednikov. December je tudi mesec kolin. Recepti in priprave za mesne dobrote se med pokrajinami razlikujejo, lahko celo rečemo, da ima vsaka domačija svojo družinsko skrivnost za še boljši recept. Poleg krvavic, pečenic in drugih klobas so na meniju lahko še pršut, meso iz tünke, zaseka, pečenka, žolca, godla itd. Odvisno od pokrajine in lokalnih navad.

Sezonski pridelki tudi decembra

Življenje je bilo nekoč tesno povezano z naravo in naravnimi cikli. Tako je bilo tudi s prazniki in prazničnimi jedmi. Decembra so bile na jedilniku sezonske in na različne načine pripravljene kaše, zelje, repa in krompir, poleg pa motovilec in radič. Na Primorskem je značilen bakalá ali polenovka na belo, v Ljubljani pa so za božično kosilo nekdaj radi jedli krapa.

Zelje in repo se je predvsem kisalo. Gre za postopek, ki se skozi čas ni bistveno spremenil. Kislemu zelju pripisujejo mnoge pozitivne učinke na zdravje.

Za prilogo je med prazniki največkrat na mizi pražen krompir, kot se reče na maščobi in čebuli prepraženemu kuhanemu krompirju. Najstarejši zapisan slovenski recept za pripravo praženega krompirja najdemo v knjigi Slovenska kuharica iz leta 1868. Da je tako pripravljen krompir v Sloveniji res priljubljen, priča tudi Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, ki vsako leto organizira svetovni festival praženega krompirja.

Moderni časi prinašajo bolj moderne jedi, kot so škampi, školjke, divjačina, testenine, carpaccio, biftek, kaviar, pa tudi inovativne kuhinje je več. Gastronomski vrhunec je mnogokje prav na silvestrovo, ko so mize še posebej obilno obložene in so se kuharji še posebej potrudili pri pripravi jedi ter morda poskrbeli za kakšno gurmansko presenečenje.

Od Pusta do posta

Prvo večje praznovanje v novem letu je zagotovo pustni čas, ko za nekaj dni oblast prevzame Pust. Mnoga pustna rajanja, sprevodi, povorke … zasedejo ulice in trge na pustno soboto in nedeljo ter naznanjajo še zadnjo gostijo, preden se na pepelnično sredo začne štiridesetdnevni post, ko se pusti meso in še kaj. A pred postom, hrana! Posebne obredne jedi, ki zaznamujejo pust, so: repa, zelje, suho meso, žganci, svinjska glava in ocvirkovka (ocvirkova potica), otroci pa najbolj pričakujejo krofe, miške in flancate.

Pirhi in ostale velikonočne dobrote

Spomladi postu sledi največji krščanski praznik, ki je precej povezan s hrano. Že simboli velike noči so jedi in živila, ki pripovedujejo zgodbo o Kristusovem križanju. Tako hren predstavlja Kristusove žeblje, šunka telo, potica – v tem času je pogosta pehtranova – trnjeve krone in kruh, ki simbolizira življenje. A najbolj pomembni so seveda pirhi. Jajca so prastar in naravni simbol rodovitnosti, v današnjih časih pa pirhe barvajo praktično vsi. Barvanje je značilno za vso Slovenijo, obstaja pa nekaj regionalnih posebnosti. Ravno tako, ne glede na vero, so za veliko nedeljo značilne družinske pojedine.

Ob koncu letine

V jesenskem času je ob zaključku letine precej gastronomsko obarvanih praznovanj po vsej Sloveniji, od Fižolovega dne do Zeljade in Bučijade, a najbolj slavljen in priljubljen je Martinovo. Enajsti november je namreč tisti dan, ko se po izročilu mošt spremeni v vino. Zanj se domneva, da je bil pomemben že v poganskih časih, čeprav je danes poimenovan po krščanskem svetniku. Predvsem v vinorodnih pokrajinah, kjer je bilo vino glavni pridelek, so ob zaključku letine prirejali slavja, pojedine in darovanja različnim božanstvom.

Martinovo je v Sloveniji še posebej živ praznik, ki pa ga vedno spremlja Martinova pojedina. Navadno je na meniju gos, lahko pa jo zamenja raca ali druga perutnina. Največkrat je nadevana, tradicionalno s kostanji in/ali jabolki, za prilogo je postreženo dušeno rdeče zelje in, pogosto z ocvirki zabeljeni, mlinci. Ti so vrsta trajnega kruha, pripravljeni z nekvašeno pšenično moko in po posebnem postopku. Nekoč so mlinci veljali za boljšo samostojno jed revnih, danes jih štejemo med specialitete, ki ponavadi spremljajo razne pečenke, najbolj množično pa so na mizi ravno za Martinovo. Tradicionalna sladica na Martinovi pojedini je počasi pečeno jabolko, lahko z brusnicami.