Slovenija, vinorodna dežela

Tradicija pridelave vina

Pridelava vina sega tako v zgodovino, kot v sodobno vsakdanjost Slovenije.

Začelo se je že s Kelti v 3. in 4. stoletju pr. n. št., medtem ko je vinogradništvo naravnost cvetelo v času Rimskega imperija.

Da je bilo vino od nekdaj pomemben del življenja na našem prostoru, zgovorno priča borba za pravice trgovanja z vinom, t.i. vinska vojna med Mariborom in Ptujem, ki je trajala preko 300 let, od leta 1339 do leta 1654.

Vino je tesno povezano z vsakdanom v Sloveniji

Celo slovenska himna je napitnica.

Če boste povabljeni v goste k slovenski družini, boste kmalu ugotovili, da je vino tesno povezano z življenjem in običaji v Sloveniji, da je vino del našega vsakdana. Lahko se pošalimo, da Slovenec bodisi prideluje vino bodisi pozna koga, ki ga prideluje. Včasih so z njim plačevali dajatve ali ga uporabljali kot menjalno sredstvo, danes z njim nazdravimo ob pomembnih življenjskih prelomnicah. Celo naša himna »Zdravica” je napitnica. Naj vam še prišepnemo: potrošnja vina na prebivalca se giblje okrog 42 litrov na leto in je med najvišjimi na svetu. Skoraj vsak Slovenec ve, da se iz chardonnayja pridela belo vino, in da rebula raste na Primorskem.

Od Mediterana preko Alp in Krasa do Panonske nižine

Slovenske vinorodne okoliše krasi velika geografska in klimatska pestrost.

Polet nad zeleno Slovenijo bi nam hitro razkril, da je naša dežela v osrednjem delu dokaj hribovita, zato tod kakovostno vinogradništvo ni mogoče, saj je prehladno. A ko se premaknemo na vzhod ali na jugo-zahod, se stvari spremenijo. Ko se premaknemo proti vzhodu začne na podnebje vplivati topla Panonska nižina, razmere pa postanejo primerne za vzgojo vinske trte. Tod, na kontinentu, ležita vinorodni deželi Podravje in Posavje.

Na jugo-zahodu za ugodne razmere za rast vinske trte poskrbi toplo Sredozemlje. Tukaj se razprostira vinorodna dežela Primorska .

Geografske danosti in tradicija Slovenijo delijo na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vinogradi so večinoma posajeni na strminah, kar pomeni, da je ročno delo, še posebej ročna trgatev, de facto standard. V Sloveniji so vinogradi v vseh okoliših deležni dovolj padavin, zato namakanje ni potrebno.

Kaj raste v slovenskih vinogradih?

Za vinogradništvo v Sloveniji sta značilna družinski in obrtniški pristop.

V Sloveniji ni vinskih multinacionalk in glede na povprečno velikost vinogradov 0,32 hektarja tudi ne kaže, da bi se kmalu pojavile. Pridelava grozdja in vina sta največkrat družinski posel, strast, poslanstvo. Celo največji pridelovalec vina, klet Brda, je zadruga, ki združuje 400 kmetov zadružnikov.

V Sloveniji pridelujemo vino na 15.500 hektarjih vinogradov, približno toliko kot Alzacija, kar predstavlja vsega 0,2% svetovne pridelave. Ne glede na površino, ki ni prav velika, je pestrost sort vinske trte (53) v Sloveniji zavidljiva. Okrog 70% pridelanega vina je belega, 30% je rdečega, kar je razumljivo glede na zmerno do hladno klimo v vinorodnih okoliših. Laški rizling je resda naša najbolj razširjena sorta, a vinarji najraje burijo duhove, vinoljube in kritike z avtohtonimi sortami in regionalnimi posebnostmi. Pri belih sortah so to malvazija, rebula, šipon, pinela, zelen, ranina, vitovska grganja, pa tudi rumeni plavec, ki jih lahko pridelajo v klasičnem slogu ali pa »na oranžno”, pri rdečih pa refošk, modra frankinja in žametovka.

Stara trta

Ste vedeli, da raste najstarejša trta na svetu v Sloveniji.

Častitljiva Stara trta je stara blizu 450 let, občudujete pa jo lahko v Mariboru, na Lentu ob reki Dravi. To je naša »dobro varovana skrivnost”, ki preseneti tudi največje vinske poznavalce.

Stara trta je sorte žametovka in kljub velespoštovani starosti vsako leto obrodi med 40 in 50 kilogramov grozdja. A vino ni naprodaj, župan mesta Maribor ga porabi za protokolarne namene.