Sledite čebelam!

Čebelarji in njihovi izdelki, ki so spodbudili svetovni dan čebel

Ob okušanju medu in drugih čebeljih pridelkov, medenih jedi in pijač spoznajte avtohtono čebelo - kranjsko sivko.

Slovenski čebelarji skrbijo za okoli 200 tisoč čebeljih družin, ki po vsej Sloveniji, veliki le dobrih 20 tisoč km2, nabirajo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Njihovi pridelki so vpeti v mnoge slovenske dobrote.

Ena od prestolnic slovenskega čebelarstva je Radovljica, kjer lahko v Čebelarskem muzeju bolje spoznate delo slovitega Antona Janše, slovenske čebelnjake s panjskimi končnicami in druge posebnosti slovenskega čebelarjenja. V Lectarski delavnici blizu muzeja si ogledate tudi nastajanje izdelkov iz medenega testa.

Slovenski med nabirajo samo kranjske sivke – slovenska sorta čebel

Slovenija je edina država Evrope, v kateri je čebelarjenje dovoljeno le z avtohtonimi čebelami.

Kranjska sivka je zaradi miroljubnosti, dobre orientacije, odpornosti na bolezni in drugih lastnosti priljubljena po vsem svetu. V Sloveniji živi v značilnih izvirno slovenskih panjih, pogosto s poslikanimi panjskimi končnicami. Njeni pridelki so dokazano kakovostni. Slovenski med nosi zaščiteno geografsko označbo , Kočevski gozdni med in Kraški med nosita tudi označbi zaščitenega geografskega porekla.

Poleg medu, ki ga uživamo samostojno in kot sestavino mnogih slovenskih jedi in pijač, čebelarji v sodelovanju s čebelami ponujajo cvetni prah, propolis, matični mleček in raznotere izdelke. V nekaterih čebelnjakih ponujajo apiterapije.

Sladki, a zdravi dnevi se začnejo z medenim zajtrkom na kruhu, v čaju in celo kavi

Med, ki ga vse raje uporabljamo tudi kot naravno sladilo, je del tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Na pobudo čebelarjev naj bi Slovenski tradicionalni zajtrk z medom, ki ga imajo enkrat na leto slovenski šolarji, prerasel v Evropski medeni zajtrk. Z njim bi, tako kot s Svetovnim dnevom čebel, razglašenim leta 2017 na pobudo slovenskih čebelarjev, ozaveščali o pomenu čebel kot opraševalk kulturnih rastlin in o medu kot zdravi hrani.

Čebelarje in medene posebnosti lahko spoznavate na posebnih dogodkih po vsej Sloveniji

Medeno deželo predstavljajo dnevi medu, lokalni prazniki čebelarjev, festivali in celo čebelji pustni karneval.

Na festivalu medu v Lescah je običajno tržnica s ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov, degustacijami medu in medenih pijač. Podobno je na julijskem prazniku čebelarjev v Gornjem gradu in na Europarkovem festivalu medu v Mariboru. Na Bledu je čebelji pustni karneval, na katerem se čebele sladkajo z medenjaki.

Starodavni recepti in veščine ustvarjanja značilnih dobrot so povezani s prazniki in pomembnimi zavezami

Lectova srca, ki so jih nekoč prodajali na sejmih, so nosila pomenljive napise, medene dobrote so bogatile praznične mize, medene pijače so bile nekoč dostopne le bogatim.

Med najbolj tradicionalnimi posebnostmi in dobrotami so:

– lectarstvo – rokodelska izdelava poltrajnega medenega peciva in okrašenih figuralnih piškotov; vpisana je v register nesnovne dediščine Slovenije;

– peka medenih dražgoških in loških kruhkov, značilna za Škofjo Loko, ter raznovrstnih medenjakov in medenih potic, po katerih zadiši ob praznikih

– kuhanje alkoholnih pijač, kot so medica po receptu iz 1689, medeni liker in medeno žganje, v novejših časih pa tudi medeno pivo in medena penina.

Ljubezen do medu opazite tudi v vrhunskih restavracijah – zlasti na čebelarskih destinacijah

Vsa Slovenija je zaznamovana s čebelarstvom, posamezni kraji se razvijajo v celovite čebelarske destinacije.

Skrb za čebele, vključevanje čebelarjev v doživetja ter razvoj medene kulinarike odlikujejo sladko Radovljico in druge turistične kraje Gorenjske, medeni okusi dopolnjujejo zdraviliško in pivovarsko Laško, s čebelami povezane nastanitve bogatijo Zgornjo Savinjsko dolino, apiturizem še mnoge druge destinacije.